14. marca 2016 smo dijaki 4.razreda šole Cankar obiskali slovensko knjižnjico Damira Feigla v Gorici. Tam smo preživeli dve uri, kjer smo na začetku poslušali knjižničarko, ki je predavala, zakaj je pametno, da mladi tudi danes segamo po knjigah. Nato smo se posvetili raziskovalnemu delu. Vsak dijak je s pomočjo knjižničark in profesorice brskal po knjižnih in spletnih virih in si zapisoval informacije o določeni temi.
Sledil je ogled Trgovskega doma, kjer smo poslušali predavanje o znanem arhitektu Maxu Fabianiju. Ogledali smo si dokumentarec, ki je pričal o nastanku Trgovskega doma.
Načrtovanje Trgovskega dom so zaupali prav arhitektu Maksu Fabianiju. Stavbo so zgradili in opremili slovenski obrtniki in podjetniki z Goriške. Na površini 900 kvadratnih metrov so delovali gospodarski obrati, kulturne in športne ustanove. Del stavbe je bil namenjen sodobno opremljeni dvorani, v katero so goriški Slovenci zahajali, da bi prisluhnili koncertom, si ogledali gledališke predstave ali zaplesali, pritlični prostori pa so služili poslovni dejavnosti. Tu so bile moderne trgovine. Do prve svetovne vojne je bilo delovanje goriških Slovencev zelo pestro in živahno na vseh področjih. Vsak teden so se družili na plesih ali se srečevali na koncertih, gledaliških predstavah in predavanjih.
Med 1. svetovno vojno je bila stavba poškodovana in nekaj let neuporabna. Živahno delovanje pa je popolnoma utihnilo 4. novembra 1926, ko so fašisti razdejali prostore slovenskih društev. Naslednje leto je fašistični prefekt z dekretom rekviziral prostore Trgovskega doma. Dom je postal Casa del Littorio, takoj po osvoboditvi pa so se v stavbo ponovno vrnili Slovenci. To pa le za kratek čas, saj je leta 1946 Zavezniška vojaška uprava prostore izpraznila in jih prevzela za svoje urade. Po priključitvi Gorice Italiji je italijanska državna uprava v Trgovskem domu uredila svoje urade.
S sprejetjem zaščitnega zakona se je italijanska država obvezala, da bo Trgovski dom v Gorici vrnila slovenskemu prebivalstvu. Odslej bo v pritličju Trgovskega doma Narodna in študijska knjižnica.
Trgovski dom in njegova zgodovina sta del skupne identitete vseh, ki živimo na Goriškem, ne glede na jezik in narodnost. Omeniti moramo, da je prav knjižnica kraj, kjer prihaja do medsebojnega oplajanja kultur.
Dijaki smo se vrnili v šolo polni novih spoznanj in izkušenj ter predvsem znanja.
admin