Dijaki 1. in 2. razredov so se v torek, 19.04.2016, udeležili strokovne ekskurzije na Gorenjsko, ki jo je nudilo Ministrstvo za izobraževanje, zananost in šport RS v koordinaciji Zavoda RS za šolstvo.
Zbiranje je bilo v zgodnjih jutranjih urah na parkirišču v Rožni dolini, kjer so si zaspani dijaki, ki so prišli dovolj zgodaj, nabavili tudi malico. Kljub dobrim vremenskim napovedim je bilo jutro precej hladno, saj je bilo nebo prekrito z oblaki, pihala pa je tudi precej močna burja. Nekateri so se že bali, da bo dan zelo hladen in da niso dovolj oblečeni, čeprav so jih profesorji mirili, da bo verjetno na Gorenjskem lepše in topleje.
Po kratki zamudi (dva dijaka sta zbolela in nista obvestila, da ne prideta na izlet, telefonsko pa sta bila nedosegljiva) se je avtobus podal na pot in začel vzpon od Vipavske doline proti Razdrtemu. Med vzponom so do tedaj veselo hrupni dijaki kar naenkrat obmolknili, ko je ob izhodu iz tunela močan sunek burje zlomil sprednja vrata avtobusa in jih skoraj odnesel s seboj v dolino. Dijaki so končno razumeli, zakaj se vas na koncu vzpona imenuje Razdrto: tako je bilo namreč stanje avtobusa oz. njegovih vrat. Spretno posredovanje vodiča in šoferja, ki je pogumno stopil na cestno ograjo in ob sunkih burje, ki so ga porivali proti prepadu, lovil ravnotežje in istočasno porival vrata, je vsaj začasno popravilo vrata in omogočilo nadaljevanje, sicer počasno in previdno, proti Postojni. V Postojni smo se na hitro preselili na nov (mrzli) avtobus in končno odpeljali s primerno hitrostjo proti Gorenjski.
Vodič je po poti lepo orisal znamenitosti te regije in nam povedal, kaj si bomo ogledali. Prva postojanka je bil Biotehniški center Naklo, velik in izredno dobro organiziran center, ki nudi pouk srednješolcem, višješolcem, odraslim in tečajnikom. Center je izobraževalna in raziskovalna ustanova v lepem naravnem okolju, ki združuje dijake in tečajnke od daleč naokrog. Sprejela nas je pomočnica ravnateljice srednje šole Monika Rant, ki nam je najprej lepo predstavila delovanje in cilje centra. Dijake je najbolj presenetilo dejstvo, da imajo pouk od sedmih zjutraj pa vse do večera (čeprav je popoldanski pouk v glavnem namenjen tečajem za odrasle) in to, da se dijaki pripravljajo z zelo praktičnim delom, ki ga uspešno ponujajo strankam. Učijo se gospodarstva, a tudi naravovarstva, hortikulture, gospodinjstva, kmetijstva, živilstva, itd. Zelo prijeten je bil nato ogled strukture, predvsem ko so dijaki stopili v hleve in si ogledali ter božali konje in krave. Nazadnje so imeli še možnost, da si ogledajo šolsko trgovino, kjer dijaki centra ponujajo zdrave in biološke produkte, ki jih sami izdelujejo.
Ekskurzija se je nadaljevala do Dovžanove soteske, kjer sta nas vodiča v dveh skupina popeljala po učni poti. Nekatere dijake je sicer presenetilo, da je soteska majhna (vedeli so namreč, da je soteska nekakšen kanjon, in v mislih so seveda imeli Grand Canyon v Arizoni!), so pa izvedeli veliko zanimivih podatkov o geoloških dobah, ki so v skalovju seoteske zelo dobro vidni. Sprehod je bil zelo prijeten, saj je tedaj posijalo sonce, tako da se je celo rahlo strašljivi vzpon po skali na vrh soteske zdel mačji kašelj. Le redki so se plezanju odpovedali.
Po ogledu soteske smo šli v Lesce na zasluženo kosilo, ki ga je ponudilo Ministrstvo za izobraževanje, zananost in šport RS.
Z novimi energijami smo se nato pomaknili v Škofjo loko, kjer smo se najprej vzpeli na grad. Na gradu smo si po skupinah ogledali muzej, ki vključuje arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko. Nato smo se z vodičem sprehodili do starega centra mesta, izvedeli še nekaj zanimivosti o mestu in njegovi zgodovini, si privoščili sladoled ali pijačo na sončnem trgu, in se počasi spet odpeljali proti Primorski.
Povratek v Novo Gorico je bil brez zamud, tako da so se dijaki in profesorji nasmejani vrnili domov po nove energije za naslednji dan.
admin