Sofijino pismo

Dober dan, profesorica,

z menoj je vse vredu, moja kanadska izkušnja se bliža polovici in čas beži. S šolo sem zadovoljna, v prvem polletju sem izbrala angleščino, yogo(v začetku je bilo zabavno, ampak kasneje je kljub pozitivnim vtisom postalo nekoliko naporno), glasbo, dizajn in pedagogijo. Obiskovala sem tudi nekatere tečaje, kot na primer tečaj matematike, potem pa sem se odločila za druge predmete, saj so pri matematiki obravnavali snov, ki sem jo že poznala. Prihodnji teden bom polagala izpite čez snov prvega polletja, v drugem polletju pa bom nadaljevala z istimi predmeti kot v prvem, z izjemo yoge, ki sem jo nadomestila z zgodovino Kanade.

Zdaj lahko že rečem, da sem izredno zadovoljna s svojo odločitvijo, čeprav so bili prvi dnevi zame zelo težki. Včasih sem celo pomislila, da ne bom zmogla, toda potem sem spoznala sošolce, svojo »nadomestno« družino in se spoprijateljila z belgijskim dekletom, ki živi v isti hiši. Postali sva neločljivi. Zdi se mi, da je življenje tukaj podobno nekim sanjam, da je kot neko drugo življenje v enem samem letu.”It’s not a year in a life, but a life in a year”, kot sem nekje prebrala.

1.julija se bom vrnila v svoje pravo življenje. Zelo sem zadovoljna s svojo izkušnjo, ki me je notranje obogatila. Doma sem zaradi raznovrstnih dejavnosti imela zelo malo časa zase, tukaj pa sem daleč in sem lahko neobremenjeno pogledala na svoje življenje, na svoje napake in težave  in na svoje najbližje. Zavedati sem se začela, kakšno bogastvo imam in kako se moram posvečati tistim, ki so mi res blizu, in ne tistim, ki jim ni mar zame. Mislim, da sem prav zato, ker sem premostila začetne težave, postala močnejša in odgovornejša.

Februarja prideta na obisk Elia in moja prijateljica, potem grem s svojo kanadsko družino na Kubo.

Prosila bi profesorje, da mi pošljejo naloge, tako da bom lahko nadoknadila snov.

Pogrešam vas! Objem in pozdrav sošolcem in profesorjem.

Sofia