V petek, 4. novembra, smo se nekateri razredi na\u0161e \u0161ole<\/a> udele\u017eili predstavitve razstave By my side \/ Ob meni \/ Accanto a me<\/a>. Z nami se je pogovarjala kuratorka razstave Eva Kralji\u0107, ki nam je na zelo preprost, a razumljiv na\u010din, predstavila razstavo, ki jo gostimo na glavnem vhodu \u0161ole Vega, del razstave pa je na spletu. Govorili smo o mejah po svetu, najbli\u017eja nam je prav gotovo meja med Gorico in Novo Gorico (Slovenija). Predstavila nam je \u0161est mej po svetu: v Belfastu, Nikoziji, Berlinu, Mostarju in med dvema Goricama.<\/p>\n BELFAST<\/strong> NIKOZIJA<\/strong> BERLIN<\/strong> MOSTAR<\/strong> GORICA\/NOVA GORICA<\/strong> Razstava bo na ogled \u0161e nekaj \u010dasa na \u0161olskih hodnikih \u0161ole Cankar – Zois – Vega, in sicer ob vhodu na smer Vega. Lepo vabljeni na ogled.<\/p>\n Matej Corsi in Juri Benetti, 1. Vega<\/p>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tak\u0161ne in druga\u010dne meje V petek, 4. novembra, smo se nekateri razredi na\u0161e \u0161ole udele\u017eili predstavitve razstave By my side \/ Ob meni \/ Accanto a me. Z nami se je pogovarjala kuratorka razstave Eva Kralji\u0107, […]<\/p>\n","protected":false},"author":13,"featured_media":6002,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"tags":[],"class_list":["post-5998","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5998","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/13"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5998"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5998\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7123,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5998\/revisions\/7123"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/potep.edu.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nBelfast ni ne v geografskem pogledu in niti iz politi\u010dnega pogleda mejno mesto. Konflikt se je v Belfastu za\u010del leta 1922 in je potekal med anglikanci in irskimi kristjani. Meje tu imenujejo \u010drte miru. Tu imamo kar nekaj metrov visokih zidov, ki se razlikujejo po obliki. Zgradili so jih, da bi prepre\u010dili spopade med prebivalci razli\u010dnih \u010detrti. Otroci morajo v \u0161olo po to\u010dno dolo\u010deni poti, da ne bi hodili po predelu druge \u010detrti.<\/p>\n
\nV Nikoziji so se ljudje \u017ee spoprijateljili s tem, da \u017eivijo z mejo. Ta meja je nastala ob spopadu med Grki in Turki. Letali\u0161\u010de v Nikoziji je zaprto \u017ee od leta 1974 in je \u0161e sedaj poru\u0161eno in neuporabno. Ena od glavnih ulic, ki povezuje oba predela otoka, je bila leta 2008 ponovno odprta. Na eni strani meje najdemo zelo podroben zemljevid turisti\u010dnih znamenitosti, na drugi strani meje pa imamo prazno obmo\u010dje, ki je ozna\u010deno kot \u201czasedeno polje\u201d.<\/p>\n
\nPo padcu berlinskega zidu leta 1989 je ostalo na tem obmo\u010dju veliko praznih mestnih predelov. Nekatere so uredili \u017ee v 90. letih prej\u0161njega stoletja, drugi pa so morali na zanimanje investitorjev \u010dakati ve\u010d \u010dasa. V zadnjih dveh desetletjih se je gospodarska rast na predelih nikogar\u0161nje zemlje zelo pove\u010dala, saj so tu zgradili veliko pisarni\u0161kih stolpnic, nakupovalnih sredi\u0161\u010d, luksuznih stanovanj, hotelov in veliko ve\u010dnamensko areno.<\/p>\n
\nMeje na prvi pogled niso takoj vidne, ko pa se pogovori\u0161 s prebivalci, postane takoj jasno, kje je meja. Ta se ujema s frontno linijo med jugoslovansko vojno, ki je v za\u010detku 90. let v Mostarju zahtevala 2000 \u017eivljenj. V nekaterih predelih mesta je \u0161e videti ostanke vojne. Razlika je v infrastrukturi, na eni strani se da opaziti cerkvene zvonike, na drugi pa minarete in mo\u0161eje. Tu je veliko stenskih poslikav, za mostarsko mladino, ki si \u017eeli znebiti podobe razdeljenega mesta.<\/p>\n
\nMed dvema mestoma imamo dr\u017eavno mejo, ki je skoraj nih\u010de ne \u010duti. Pre\u010dkanje te meje je postalo v na\u0161ih \u010dasih \u017ee normalno, saj jo vsak dan pre\u010dkamo in se sploh ne zavedamo razlike med mestoma. To nam zgleda samo eno povezano mesto v dveh razli\u010dnih dr\u017eavah. Ostalo je le \u0161e nekaj spominov na mejo. Ljudje se zaradi ve\u010d razlogov premikamo na ono stran meje, saj je to dovoljeno brez nobene ovire.<\/p>\n